V splošnem je vloga makrohranil v prehrani predvsem zagotavljanje potrebne energije za normalno delovanje človeškega organizma. Pomembni pa so tudi za gradnjo celic, tkiv in organov. Drugi manj pomembni viri energije v telesu so še organske kisline in polioli.

Maščobe imajo najvišjo energijsko vrednost med makrohranili, saj 1 g maščob predstavlja 9 kcal (37 kJ) energije. Potrebna je previdnost pri vnosu maščob, saj lahko hitro prekoračimo dnevni energijski vnos, kar pa vodi do prekomerne telesne teže. Po sestavi so maščobe večinoma trigliceridi – estri glicerola in treh maščobnih kislin, od katerih so odvisne značilnosti določene maščobe.

Energijska vrednost ogljikovih hidratov in beljakovin znaša na 1 g – 4 kcal (17 kJ). Osnovni gradnik ogljikovih hidratov je molekula monosaharida, ki se skupaj z drugimi monosaharidi lahko povezuje v večje molekule (ločimo enostavne in sestavljene). Beljakovine pa so sestavljene iz različnih aminokislin. 

Zanimivost: En gram alkohola pri oksidaciji sprosti 7 kcal (29 kJ), toda ga zaradi škodljivega vpliva na telesno rast, razvoj in regeneracijo, ne prištevamo med hranila!

Za lažjo predstavo: 1 kalorija predstavlja energijo, ki je potrebna, da 1 g vode segrejemo za 1 °C.

Zdrav življenjski slog vsekakor pomeni, da upoštevamo optimalna razmerja uživanja makrohranil. Razmerja za vnos makrohranil so sledeča:

• Ogljikovi hidrati: v deležu med 50 in 55 % dnevnih energijskih potreb, ki jih zaužijemo predvsem z žiti, zelenjavo, krompirjem in sadjem.

• Živalske in rastlinske beljakovine: v deležu med 10 in 15 % dnevnih energijskih potreb, ki jih zaužijemo iz mleka in mlečnih izdelkov, mesa, rib in stročnic.

• Maščobe: v deležu med 20 in 30 oz. do največ 35 % dnevnih energijskih potreb, predvsem iz rastlinskih maščob.

V naslednjih tednih bomo ponazorili pomen posameznega makrohranila v prehrani, njegovo vlogo, priporočilo za vnos ter najpogostejše vire živil, kjer jih najdemo. Stay tuned 😊

Nina Berglez, mag. inž. živ.

VIRI

– OPKP. 2021. Makrohranila. Ljubljana, Odprta platforma za klinično prehrano: 1 str. (http://www.opkp.si)
– Poličnik R. 2018. Zdrava prehrana: Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 12
– Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. 2020. Dop. izd. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 10 str. (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf)
– Venn B.J. 2020. Macronutrients and human health for the 21st Century. Nutrients, 12, 8, 2363, doi:10.3390/nu12082363: 3 str.