Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima zelo pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema.
Vitamin D se v zadostni meri biosintetizira v človeški koži, če je le ta izpostavljena sončni svetlobi. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15 minutno izpostavljenostjo soncu (npr. na sprehodu, če so soncu izpostavljene roke in obraz).
Jeseni in pozimi biosinteza vitamina D v koži ni dovolj učinkovita, zato je potreben zadosten vnos s prehrano. Po najnovejših priporočilih v popolni odsotnosti biosinteze, človeško telo dnevno potrebuje 20 µg vitamina D. V času jeseni in zime se pogosto priporoča dodajanje vitamina D.
Najbogatejši prehranski viri vitamina D so živila živalskega izvora: ribje olje, ribe, jajca, živila obogatena z D vitaminom…
| Živilo | Losos | Sardine | Tuna | Postrv | Jajca | Sir | Maslo | Jetra | Gobe | Mleko | Jogurt |
| Vsebnost vitamina D (μg/100 g) | 16 | 11 | 5 | 4 | 3 | 1 | 1 | 0,3 | 0,2 | 0,1 | 0,1 |
Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija in fosfatov, kar lahko privede do zmanjšane kostne gostote in večjega tveganja za zlome ter nastanek osteoporoze v zrelih letih. Tveganje je večje pri starejših, ki so premalo izpostavljeni sončni svetlobi ter pri ledvičnih bolnikih.
Pomanjkanja so povezana tudi s kulturnimi in verskimi razlogi (prekrivanje kože), klimatskimi razlogi ter onesnaženjem okolja. V deželah kjer se mleko in mlečni izdelki obogatijo z vitaminom D je pomanjkanje izredno redko.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih pomanjkanje vitamina D vodi do nastanka rahitisa. Drugi simptomi bolezni so še zmanjšana moč mišic, zmanjšan mišični tonus in povečana občutljivost za okužbe.
Da se izognete pomanjkanju vitamina D v zimskih mesecih, si lahko ogledate našo ponudbo obrokov z lososom. Losos namreč vsebuje 16 μg vitamina D na 100 g, to znaša kar 320 % PDV (delež priporočenega dnevnega vnosa za odrasle).
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
Benedik E., Fidler Mis N. 2013. New recommendations for vitamin D intake. Zdravstveni vestnik, 82, 1: 145-151
EFSA. 2012. Scientific opinion on the tolerable upper intake level of vitamin D. The EFSA Journal, 10, 7: 2813
OPKP. 2021. Ljubljana, Odprta platforma za klinično prehrano (http://www.opkp.si)
Poličnik R. 2018. Zdrava prehrana: Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 32
Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. 2020. Dop. izd. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 7 str. (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf)
