Vitamin C (oz. askorbinska kislina) je vodotopen vitamin, ki pri človeku igra pomembno vlogo kot antioksidant in sodeluje v številnih bioloških procesih. Med drugim sodeluje tudi pri tvorbi kolagena, ki je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, kože in zob.
Priporočen dnevni vnos (PDV) vitamina C za zdravega odraslega človeka je 80 mg, kar je enostavno doseči z običajno pestro in uravnoteženo prehrano. Povišane potrebe po vitaminu C se lahko pojavijo predvsem pri kadilcih, pri ljudeh z večjimi fizičnimi napori, duševnem in umskem stresu, ob uživanju nekaterih zdravil, okužbah in pri nekaterih bolezenskih stanjih (sladkorna bolezen in ledvične bolezni) ter prekomernem uživanju alkohola.
Ljudje nismo sposobni sami proizvesti vitamina C, zato je za nas esencialno hranilo, kar pomeni da ga moramo v telo vnesti s hrano. Glaven vir vitamina C so živila rastlinskega izvora, kot so na primer brokoli, brstični ohrovt, zelje, paprika, paradižnik, borovnice, grenivka, kivi, mango, melona, pomaranče, ananas, jagode…
V tankem črevesu se pri običajnih vnosih absorbira od 80 do 90 % zaužitega C vitamina. Z uživanjem večjih količin se absorpcija tega vitamina bistveno zmanjša.
Fun fact: Krompir sicer ne sodi med najbogatejše vire vitamina C, vendar ga v Sloveniji zaradi relativno velikih zaužitih količin uvrščamo med najpomembnejše vire. Tudi prepričanja, da so najbogatejši viri vitamina C limona in ostali citrusi ni pravilno. Precej več ga lahko vsebujejo paprika ali jagodičevje.
Vitamin C je v živila lahko dodan tudi kot tehnološko sredstvo (aditiv oz. E 300). Dodaja se ga zgolj zaradi antioksidativnega delovanja, kar pa posledično zavira oksidacijo in s tem kvarjenje. Tukaj lahko omenimo še to, da če neka snov dobi naziv E-ja, še ne pomeni, da je to nekaj strupenega ali umetnega (uporaba mora biti varna).
Klasični bolezni pomanjkanja vitamina C sta pri dojenčkih Moeller-Barlowova bolezen, pri odraslih pa skorbut. V glavnem se izražata v obliki motenj tvorbe kolagena.
Nudimo veliko obrokov s katerimi lahko zagotovite zadostni dnevni vnos vitamina C. V naši ponudbi lahko najdete veliko obrokov s papriko, brokolijem, krompirjem in ostalo zelenjavo, ki vsebuje veliko vitamina C.
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
D-A-CH. 2004. Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 214 str.
D-A-CH. 2015. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. (https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/)
EFSA. 2006. Tolerable upper intake levels for vitamins and minerals. European Food Safety Authority: 295-308
Linus Pauling Institute. 2016. The bioavailability of different forms of vitamin C. Corvallis, Lpi.oregonstate.edu: 1 str. (http://lpi.oregonstate.edu/mic/vitamins/vitamin-C/supplemental-forms)
Love S.L., Pavek J.J. 2008. Positioning the potato as a primary food source of vitamin C. American journal of potato research, 85, 4: 277-285
