Primerna prehrana pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je dolgoročna naložba za zdravje tako matere, kot razvijajočega se otroka. 

Ste že kdaj slišali kako zelo pomembnih oz. celo ključnih je prvih 1000 dni?

V prvih 1000 dneh lahko s pravilno prehransko podporo izrazito zmanjšamo tveganje za pojav kroničnih bolezni pri otroku. Zakaj pa je prav prvih 1000 dni ključnih? To je nek časovni okvir v katerem iz ene same celice v celoti nastane živ organizem. Otrok potrebuje optimalno vrednost hranil. Poleg tega, pa tudi prehrana pred nosečnostjo matere in očeta še dodatno zmanjša tveganje za pojav kroničnih bolezni pri otroku.

Noseče in doječe matere potrebujejo pestro, uravnoteženo prehrano ter redne, enakomerno porazdeljene obroke. Vodilo naj bo izbira raznolikih, čim bolj svežih, sezonskih, lokalnih in hranilno bogatih živil. Poleg pitja primernih količin pa tudi ustreznih tekočin.

Uživa naj se veliko zelenjave in sadja, ki sta bogata vira vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin; veliko žitnih kosmičev (zlasti ovsenih), polnozrnatih izdelkov (polnovrednega kruha in testenin) in krompirja, ki vsebujejo sestavljene ogljikove hidrate; mleko in mlečne izdelke, s katerimi se zaužije preko 60% dnevnega vnosa kalcija; pusto meso, zlasti perutnino, rdeče meso, ki so pomemben vir beljakovin in mikrohranil; jajca in stročnice; morske ribe (girice, sardele, inčune – dvakrat tedensko), ki so pomemben vir dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin, zlasti dokozaheksaenojske (DHK) in eikozapentaenojske kisline (EPK) ter joda in kakovostna rastlinska olja (oljčno olje, olje oljne repice, orehovo olje, konopljino olje, laneno olje ter sojino olje).

Nosečnica naj le v manjših količinah uživa gobe, pravi čaj in kavo (največ dve skodelici na dan). Izogiba pa naj se surovim, nepredelanim živilom (npr. biftek), alkoholu, zelo slanim živilom, sladkim pijačam, kajenju…

Po priporočilih naj bi srednje visoko telesno aktivna nosečnica s prehrano v prvem tromesečju v povprečju dnevno zaužila skupno 2100 kcal, kar zadošča za pokrivanje osnovnih potreb, za pokrivanje dodatnih potreb pa dodatno še 250 kcal v drugem tromesečju oz. 500 kcal v tretjem tromesečju. To velja za ženske stare med 25 in 51 let, z normalno telesno maso pred zanositvijo in za nosečnice, ki se od začetka do konca nosečnosti ne zredijo za več kot 12 kg.

Nina Berglez, mag. inž. živ.

VIRI

Fidler Mis N. 2002. Skrbno za brezskrbno. Prehrana med nosečnostjo in dojenjem. Prehrana dojenčka. Ljubljana, Tiskarna Ljubljana: 1-26
Interno študijsko gradivo. 2018. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Rogelj I., Fidler Mis, N., Bratanič B. Raziskava o vlogi materinega mleka v razvoju črevesne mikrobiote dojenčka, krajše »Moje mleko«