Pojav neravnovesja med nakopičenim histaminom in zmožnostjo njegove razgradnje imenujemo histaminska intoleranca.

Intoleranca na splošno pomeni ne-alergijska preobčutljivost. Razloga za razvoj histaminske intolerance sta lahko dva:

1. Poveča se razpoložljivost histamina zaradi povečane sinteze in povečanega vnosa.
2. Zmanjša se razgradnja histamina s pomočjo encima diaminooksidaza (DAO). 

Histamin je biogeni amin, ki je prisoten v mnogih rastlinskih in živalskih tkivih. V telesu se sprošča ob vnetnem odgovoru (mediator vnetja), znan pa je tudi po vlogi živčnega prenašalca. V črevesni sluznici imamo encim diaminooksidazo, ki omogoča razgradnjo histamina, zaužitega s hrano. Pri ljudeh, ki imajo nizko raven encima v črevesju ali po zaužitju hrane z visoko vrednostjo histamina, se v telesu zadržuje preveč histamina. To lahko povzroči znake histaminske reakcije, ki je podobna takojšnji preobčutljivostni reakciji.

Znanstveniki so mnenja, da histaminska intoleranca ni prirojena, pojavlja pa se pogosteje pri ženskah srednjih let in pesti približno 1-3 % Evropejcev.

Histamin je najpogosteje prisoten v ribah in ribjih proizvodih iz vrst rib, ki vsebujejo velike količine histidina. To so naslednje vrste rib: skuše, različne vrste tun, palamide, sardele, slaniki, inčuni. Poleg tega se histamin nahaja tudi v staranih sirih, vinu, penini, pivu, kislem zelju, kisu, sojini omaki, kefirju, jogurtu, kisli smetani, pinjenecu, suhem sadju (marelice, suhe slive, datlji, fige, rozine), agrumih, oreških (orehi, indijski oreščki, arašidi), avokadu, jajčevcih, špinači, paradižniku…

Pogosti simptomi histaminske intolerance so: glavoboli in migrene, slab spanec, hipertenzija, vrtoglavica ali omotica, aritmija ali pospešeni srčni utrip, težave pri uravnavanju telesne temperature, slabost, bruhanje, trebušni krči, rdečica, zamašen nos, kihanje, težko dihanje, koprivnica, utrujenost, otekanje tkiv.

Diagnoze si ne postavljajmo sami in v kolikor se nam pojavijo omenjeni simptomi po omenjenih zaužitih virih histamina pa se posvetujte z zdravnikom.

Nina Berglez, mag. inž. živ.

VIRI

CNB. 2007. Histaminske zastrupitve. Ljubljana, Center za nalezljive bolezni IVZ RS, 8: 5 str.
EFSA. 2011. Scientific Opinion on risk based control of biogenic amine formation in fermented foods. EFSA Journal 9, 10: 2393
Uredba komisije (ES) št. 2073/2005 z dne 15. november 2005, o mikrobioloških merilih za živila