Alergija je izraz za imunski odziv telesa na beljakovino v živilu, ki jo organizem napačno prepozna, in sicer kot škodljivo za telo.

Prehranske alergije lahko povzročajo številna živila. Alergijsko reakcijo lahko sprožijo že zelo majhne količine alergena. Najpogostejše so alergije, pri katerih alergen povzroči nastajanje protiteles, poznanih kot imunoglobulini E (IgE), ki ščitijo organizem pred tujimi snovmi. Po večkratnem stiku protiteles (IgE) z alergenom pride do burne reakcije, pri čemer se začne sproščati histamin in druge snovi, ki povzročajo alergijske znake.

Simptomi, ki se lahko pojavijo v roku nekaj minut od zaužitja alergena so: srbečica in zatekanje ustnic, jezika in mehkega neba ter tudi slabost, trebušne bolečine, bruhanje in diareja…

Za alergije ni razvitega zdravila, ki bi preprečeval vzrok. Edino učinkovito zdravljenje alergij je žal le, da se izogibamo živilom oz. njihovim sestavinam, ki povzročajo simptome.

Seznam sestavin ali proizvodov, ki lahko povzročajo alergije ali preobčutljivosti:

• žito, ki vsebuje gluten,
• raki, ribe in mehkužci,
• jajca,
• arašidi,
• mleko ali mlečni izdelki,
• soja,
• oreščki,
• listnata zelena,
• gorčica in gorčično seme,
• sezamovo seme,
• žveplov dioksid in sulfiti,
• volčji bob.

Potrošniki z alergijami ali preobčutljivostmi na določene snovi, potrebujejo točne in natančne informacije o prisotnosti takšnih snovi v živilih. Ob pomanjkanju teh informacij je lahko ogroženo njihovo zdravje. 

Označevanje živil je v EU in Sloveniji zakonsko urejeno. Zakonodaja zahteva, da morajo biti  podatki o alergenih v živilih, ki se prodajajo v obratih javne prehrane, navedeni najmanj na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi (npr. jedilni list, pano, plakat, ekran). Podatki o alergenih morajo biti navedeni tudi na deklaraciji živil, na katerega se nanašajo ali v zbirni obliki na mestih, kjer so nepredpakirana živila predstavljena (npr. katalog).

Nina Berglez, mag. inž. živ.

VIRI
Burks in sod. 2012. ICON: Food allergy. Journal of allergy and clinical immunology, 129, 4: 906-920
Uredba (EU) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij potrošnikom, spremembah uredb (ES) št. 1924/2006 in (ES) št. 1925/2006 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Komisije 87/250/EGS, Direktive Sveta 90/496/EGS, Direktive Komisije 1999/10/ES, Direktive 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Komisije 2002/67/ES in 2008/5/ES in Uredbe Komisije (ES) št. 608/2004 (v nadaljevanju Uredba 1169/2011), spletna povezava, 21/1-2015
Uredba o izvajanju uredbe (EU) o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Uradni list RS, št. 6/2014, z dne 24. 1. 2014, spletna povezava, 21/1-2015: http://www.uradni-list.si/1/content?id=116104
Rance K., Goldberg P. 2013. Food allergy in clinical practice. The Journal for nurse practitioners, 9, 4: 187-196
Sicherer S.H., Sampson H.A. 2014. Food allergy: Epidemiology, pathogenesis, diagnosis, and treatment. Journal of allergy and clinical immunology, 133, 2: 291-307