Aditivi so snovi ali mešanice snovi, ki se ne uživajo kot samostojno živilo, vendar se dodajajo živilom med postopki predelave, obdelave, transporta oz. pri hrambi, še posebej ko se uporabljajo zaradi zagotavljanja varnosti živil.
Uporaba aditivov je omogočila, da danes potrošniki lahko posegajo po raznovrstnih, okusnih, varnih in senzorično ustreznih živilih v vseh letnih časih. Pred začetkom moderne dobe je bilo soljenje in dimljenje rib ali mesa eden od načinov za podaljšanje roka uporabe živila.
Namen aditivov je podaljševanje obstojnosti, ohranjanje kakovosti, obstojnosti okusa in vonja. Dodajajo pa se tudi zaradi potreb lajšanja proizvodnje, transporta, prodaje, privlačnega izgleda.
Velike skupine aditivov so: barvila, sladila, konzervansi, antioksidanti, emulgatorji, ojačevalci arome, sredstva za želiranje, za vzhajanje in druga.
Druge manjše skupine aditivov so še: sredstva za ohranjanje vlage, za topljenje (fosfati), za vzhajanje (karbonati), za glaziranje, sredstva proti motnosti, plini (argon, helij, dušik, kisik, CO2).
Aditivi, ki jih dodajajo živilom, morajo glede varnosti izpolnjevati merila iz Uredbe (1333/2008), ki je začela veljati na začetku leta 2010.
V EU proizvajalci živil lahko uporabljajo samo odobrene aditive, za katere je točno določen način in količina uporabe. Še posebej skrbno načrtovana, omejena in nadzorovana je uporaba aditivov v živilih, ki so namenjena dojenčkom in majhnim otrokom. Tudi sicer uporaba posameznega aditiva ne sme predstavljati tveganja za zdravje potrošnika.
Aditiv za živila je lahko dovoljen v živilih le, če na podlagi dostopnih znanstvenih dokazov ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi; če obstaja upravičena tehnološka potreba, ki se je ne da doseči na drugačen način; če njegova uporaba ne zavaja in ima koristi za potrošnika. Pri odobritvi dovoljenja za uporabo se lahko upoštevajo tudi etični, tradicionalni in okoljski vidiki.
Mnogi aditivi so snovi, ki so naravno prisotni v živilih, v sadju in zelenjavi je npr. askorbinska kislina, ki se označuje E300. V tem primeru je E300 askorbinska kislina oz. vitamin C. Izraz vitamin C pa je precej bolj sprejet med potrošniki kot E300. Tako, da oznaka E ni nujno vedno nekaj slabega.
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
Uredba (ES) št. 1333/2008 Evropskega parlamenta in sveta z dne 16. decembra 2008 o aditivih za živila.
Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Aditivi, encimi in arome za živila ter ekstrakcijska topila za proizvodnjo živil. 2022. Ljubljana, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Žontar T.P., Peterman M. 2010. Aditivi v živilih. Ljubljana, Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave: 16 str.
