Veganstvo

Veganstvo je način prehranjevanja pri katerem se posamezniki izogibajo vsem živilom živalskega izvora – torej mesu in mesnim izdelkom ter jajcem, mleku, mlečnim izdelkom, običajno pa tudi medu in podobno.

Živila rastlinskega izvora so pogosto manj energetsko bogata kot živalska, vsebujejo pa tudi precej več prehranskih vlaknin. Vegani in nekateri ostali vegetarijanci imajo nižje vnose vitamina B12, vitamina D, kalcija, cinka in omega-3 nenasičenih maščobnih kislin v primerjavi z vsejedi.

Uradna medicina stoji za stališčem, da zdrava in uravnotežena prehrana vključuje vsa živila v priporočenih in optimalnih količinah. Pri veganski prehrani obstaja večje tveganje neustreznega vnosa energije in hranil. Ključna hranila pri katerih morajo biti vegani še posebej pozorni, so beljakovine, omega-3 nenasičene maščobne kisline, železo, cink, jod, selen, kalcij, vitamin D in vitamin B12. Izločitev vseh živil živalskega izvora iz prehrane poveča tveganje za pomanjkanje določenih hranil, predvsem omenjenih mikrohranil, kar ima lahko določene dolgoročne zdravstvene posledice. Elementa cink in železo imata omejeno biorazpoložljivost iz rastlinske prehrane oz. sta višje biorazpoložljiva iz živalskih živil, zato njun nezadosten vnos predstavlja tveganje za vegane.

Raziskave kažejo, da raznolika rastlinska prehrana lahko zagotavlja vnos vseh esencialnih aminokislin pri zdravih odraslih. Vendar, je zato potrebno veliko znanja in discipline. Vse se da, če se tega lotimo pravilno. Potrebe veganov po beljakovinah so višje od priporočil, saj so vir le-teh žita in stročnice, ki so težje prebavljive, zato jih morajo vegani zaužiti sorazmerno več za dosego ustrezne biorazpoložljivosti.

Na tej točki se moramo dotakniti, da je tudi veganska prehrana lahko tako rekoč nezdrava, v kolikor je skrbno ne načrtujemo. Predvsem v kolikor se poslužujemo veliko procesiranih veganskih izdelkov. Ti so namreč polni aditivov in kokosove maščobe, za katero vemo, da je praktično zelo podobna sončničnemu olju in ima ogromno zdravstveno neustreznih nasičenih maščobnih kislin. Ti procesirani izdelki pogosto vsebujejo tudi ogromno gensko spremenjene soje in podobno. 

Prav zaradi tega, ker je tehnološko zelo težko narediti popolnoma veganski izdelek in še po okusu podoben mesnim ali mlečnim izdelkom se uporablja veliko aditivov in umetnih arom, kar pa je z zdravstvenega stališča precej neugodno. Priporočljivo je da se vegani poslužujejo čim manj procesiranih živil. To seveda velja tudi za vsejedo populacijo. Predvsem več naravnega sadja, zelenjave, stročnic, polnovrednih žit, oreškov, semen in tako naprej. 

Nudimo tudi veganske obroke, da se res za vsakega nekaj najde. Trudimo se, da je prav vsak veganski obrok polnovreden in zdrav ter vsebuje čim manj procesiranih živil, katere smo že omenili, da niso koristni za naše zdravje.

Nina Berglez, mag. inž. živ.


  • Chilli con veggie
    7.99
  • Seitan rižota
    7.99

VIRI
Craig W.J., Mangels A.R. 2009. Position of the American dietetic association: Vegetarian diets. Journal of the ADA, 109, 7: 1266-82
FAO/WHO/UNU. 2002. Expert consultation on protein and amino acid requirements in human nutrition. Protein and amino acid requirements in human nutrition: Report of a joint FAO/WHO/UNU expert consultation. Geneva, Switzerland: World Health Organization. WHO Technical report series No. 935
Messina V., Mangels R., Messina M. 2004. The Dietitian’s guide to vegetarian diets: Issues and applications. 2nd ed. Sudbury, MA: Jones and Bartlett Publishers
Young V.R., Pellett P.L. 1994. Plant proteins in relation to human protein and amino acid nutrition. American Journal of clinical nutrition, 59: 1203S-1212S

Leave a Reply

0
0
Vaša košarica
Vaša košarica je praznaNadaljuj z nakupovanjem