Prehranska dopolnila so živila, ki dopolnjujejo običajno prehrano posameznika. So koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil s hranilnim ali fiziološkim učinkom in so oblikovane tako, da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah.
Prehranska dopolnila se dajejo v promet le kot predpakirana živila v obliki kapsul, pastil, tablet in drugih podobnih oblikah, v vrečkah s praškom, v ampulah s tekočino, v kapalnih stekleničkah in v drugih podobnih oblikah s tekočino in praškom.
Prehranskim dopolnilom se ne sme predstavljati kot zdravilo. Potrošnikom prehranska dopolnila ne smejo biti predstavljena na način, da bi od njih pričakovali učinke izboljšanja ali preprečevanja bolezni.
Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju prehrane. Zanje velja splošna živilska zakonodaja, ki določa, da morajo biti vsa prehranska dopolnila, ki so dana na trg, varna za uživanje.
Načeloma lahko z uravnoteženo prehrano, ki je raznovrstna, pestra in sezonska zagotovimo potrebam zdravega človeka in zato prehranska dopolnila niso potrebna. Imamo pa tukaj 2x ampak…
Prvič se moramo ustaviti pri prehranskem dopolnilu omega-3. Te maščobe so esencialne, kar pomeni, da jih je nujno zaužiti s prehrano. Omega-3 maščobne kisline so vrsta nenasičene maščobne kisline. Najbogatejši vir so ribe. V primeru, da zdrav posameznik ne uživa dvakrat na teden rib (od tega enkrat mastne morske ribe) se priporoča uživanje prehranskega dopolnila omega-3.
Drugič pa se moramo ustaviti pri vitaminu D. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki ima zelo pomembno vlogo pri razvoju kosti in zob ter pri delovanju imunskega sistema. Vitamin D se v zadostni meri biosintetizira v človeški koži, če je le ta izpostavljena sončni svetlobi. Dnevne potrebe med pomladjo in jesenjo pokrijemo že s 15 minutno izpostavljenostjo soncu (npr. na sprehodu, če so soncu izpostavljene roke in obraz). Jeseni in pozimi biosinteza vitamina D v koži ni dovolj učinkovita, zato je potreben zadosten vnos s prehrano ali prehranskimi dopolnili. V času jeseni in zime je težko doseči zadosten vnos, zato se pogosto priporoča dodajanje vitamina D.
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
Benedik E., Fidler Mis N. 2013. New recommendations for vitamin D intake. Zdravstveni vestnik, 82, 1: 145-151
Ministrstvo za zdravje. 2021. Prehranska dopolnila – Napotki. Ljubljana, gov.si: 22 str.
(https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZ/DOKUMENTI/DJZ-Preventiva-in-skrb-za-zdravje/varnost-zivil-in-hrane/prehranska-dopolnila/Napotki-prehranskih-dopolnil-2021.pdf)
Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. 2020. Dop. izd. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 7 str. (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf)
