Sladkor ali saharoza je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov. Saharoza je disaharid, kar pomeni, da je sestavljena iz dveh molekul sladkorja in spada med enostavne ogljikove hidrate.
Sladkor je pogosto dodan predelanim živilom, z namenom sladkanja in reguliranja drugih tehnoloških lastnosti. V nekaterih živilih pa je sladkor že naravno prisoten v živilu.
Sladkor se najpogosteje dodaja slaščicam, omakam in namazom, predpripravljenim živilom, prigrizkom, mlečnim izdelkom, pijačam, živilom za posebne prehranske namene, konzervirani zelenjavi in sadju ter žitnim izdelkom.
Ali ste vedeli kakšna je razlika med belim in rjavim sladkorjem?
Surovi oz. rjavi sladkor, ki je vmesni produkt ekstrakcije saharoze iz sladkornega trsa, vsebuje do 99,5 % saharoze v suhi snovi. Rafinirani oz. beli sladkor vsebuje več kot 99,5 % saharoze v suhi snovi.
Sol je mešanica natrija in klorida, ki se v gospodinjstvu in živilski industriji uporablja kot ojačevalec okusa, stabilizator in konzervans. Sol se pridobiva v solinah ali z rudarjenjem.
Sol nujno potrebujemo, saj je ena izmed temeljnih mineralov, katere potrebujemo zato, da naše telo sploh lahko normalno funkcionira. A vendar je sol pogosti povzročitelj bolezni. Prekomerna količina soli v naši prehrani lahko pripelje do tega, da se nam poviša krvni tlak, kateri je pogost povzročitelj bolezni srca in ožilja. Pri odraslih je varen vnos do 5 g soli na dan.
Največ soli zaužijemo s predpripravljenimi živili. Za manjši vnos soli omejite uživanje omenjenih živil. Poleg tega, pa se izogibajte tudi dosoljevanju pri mizi. Da boste v telo vnesli tudi dovolj joda, uporabljaje predvsem jodirano sol.
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
D-A-CH. 2004. Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 214 str.
D-A-CH. 2015. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. (https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/)
Fidler Mis N. in sod. 2014. Consumption of sugar-sweetened beverages (SSB) among Slovenian adolescents, pregnant and lactating women, poster
Poličnik R. 2018. Zdrava prehrana: Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 17-18, 35-36
Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. 2020. Dop. izd. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 10 str. (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf)
