Nenadne spremembe vremena z nihajočimi temperaturami so odlične razmere za razvoj prehlada. Ključ do boljšega imunskega sistema se skriva v uravnoteženi prehrani, polni vitaminov in mineralov. Z ustrezno prehrano lahko izboljšamo našo odpornost. Poleg ustrezne prehrane pa veliko piko na i dodata še spanec oz. ustrezen kvaliteten počitek in veliko popite tekočine.
Na prvo mesto postavimo uživanje antioksidantov. Antioksidanti so snovi, ki s svojo prisotnostjo zavirajo oksidacijske procese. Kot antioksidanta tako v telesu delujeta vitamina C in vitamin E ter karoteni (oranžna rastlinska barvila), ki jih naše telo samo pretvori v vitamin A. Živila, ki vsebujejo veliko antioksidantov so: borovnice, rdeč fižol, brusnice, robide, slive, maline, jagode, češnje, rdeča jabolka, artičoke…
Posvetimo se še malo polifenolom. Polifenoli so skupina molekul z večjimi fenolnimi obroči. V naravi najbolj zastopana oblika antioksidantov. Najdemo jih v sadju in zelenjavi, zelenem in črnem čaju, kavi, čokoladi, rdečem vinu, olivah in olivnem olju ter nekaterih oreščkih in začimbah.
Sledijo ribe, saj vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin (DHK in EPK). Uživanje rib v uravnoteženi prehrani dokazano zmanjšuje tveganje za razvoj raka debelega črevesa. Delujejo pa tudi protivnetno. Nekatere vrste rib so zelo dober vir vitamina D. Priporoča se uživanje morskih rib vsaj dvakrat na teden in od tega vsaj enkrat mastne morske ribe.
Namenimo še nekaj besed čaju. Pravi črni in zeleni čaj vplivata na delovanje našega imunskega sistema. Sicer pa so med čaji za dvigovanje odpornosti znani predvsem ameriški slamnik, bezeg in žajbelj.
Zanimivo je tudi to, da nam lahko pri prehladu pomagajo probiotiki, ki vzpostavljajo uravnoteženo črevesno mikrobioto. Glavni viri probiotikov so: probiotični jogurt, kefir, kislo zelje…
Poleg zgoraj naštetih predlogov lahko pripomorejo še različni oreščki, saj vsebujejo veliko cinka in selena. Odlični viri cinka in selena so lešniki, mandlji in brazilski oreški.
Najboljše od vsega pa je, da jeste uravnoteženo prehrano in se gibate, še preden se vas loti prehlad. Vedno je bolje delovati preventivno kot kurativno.
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
Arts I.C., HollmaN P.C. 2005. “Polyphenols and disease risk in epidemiologic studies”. The American Journal of Clinical Nutrition. 81 (1 Suppl): 317S–325S
Augustin S., Johnson I.T., Saltmarsh M. Polyphenols: antioxidants and beyond. The American journal of clinical nutrition, 81,1: 215S-217S
Higdon J.V., Frei B. 2003. Tea catechins and polyphenols: health effects, metabolism, and antioxidant functions, Critical reviews in food science and nutrition: 89-143
NIJZ. 2018. Ribe v prehrani, Koristi in tveganja. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje.
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ribe_v_prehrani_slovencev_zlozenka.pdf (november 2022)
Poličnik R. 2018. Zdrava prehrana: Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 111 str.
