Voda je bistvenega pomena za življenje, saj je vključena praktično v vse funkcije človeškega telesa. Dve tretjini teže telesa odraslega človeka predstavlja voda, prav zato je za dobro fizično in psihično delovanje našega telesa nujno potreben zadosten vnos tekočin.
Dehidracija pomeni pomanjkanje vode v organizmu. Ne smemo je jemati zlahka, saj lahko vodi v resne zaplete. Prvi simptomi so zmanjšana zbranost, pozornost in slabše spominske funkcije. Lahko vpliva tudi na krvni tlak, krvni obtok, prebavo in delovanje ledvic. Za blagimi znaki se lahko pojavijo resni znaki dehidracije (hiter pulz, hitro dihanje, ni znojenja, ni urina, zvišana temperatura, ekstremna utrujenost, mišični krči, glavoboli in slabost), ko izguba vode doseže 10 %, pa stanje postane kritično. Hujše izsušitve pa že lahko ogrožajo življenje.
Pomembno je, da prepoznavamo ali imamo zadosti vode v organizmu. To najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo odvajanja vode. Če je urin temnejši in hodimo redko na vodo, je to dodaten znak, da moramo zaužiti več tekočine.
Stopnjo dehidracije lahko preverjamo tudi tako, da s prstom pritisnemo na kožo. Ko popustimo pritisk, bi morala bledo barvo kože hitro nadomestiti normalna rožnata barva, pri dehidraciji pa je zaradi slabše napolnjenosti kapilar s krvjo ta čas podaljšan.
Povprečno aktivni odrasli potrebujejo glede na svojo telesno težo dnevno približno 2 do 2,5 litra tekočine (od tega v povprečju od 0,8 do 1 litra zaužije s hrano, približno 1,5 litra zaužijemo s tekočino).
Najbolj primerna oblika zdravljenja blage dehidracije je pitje tekočine in preprečitev dejavnikov, ki so izgube vode povzročili. Poleg vode, se priporočajo tudi rehidracijski napitki, ki vsebujejo sladkor in elektrolite.
Zakaj boli glava kadar premalo pijemo?
Človeški možgani so približno v 80 % sestavljeni iz vode. Ob nastopu dehidracije možgansko tkivo izgubi vodo, zaradi česar se možgani skrčijo in odmaknejo od lobanje. To sproži bolečinske receptorje, ki obdajajo možgane, in posledica je glavobol. Dehidracija povzroči tudi zmanjšanje volumna krvi, kar posledično zmanjša pretok krvi in kisika v možgane. V odgovor se krvne žile v možganih razširijo, kar povzroči otekanje in vnetje in poslabša glavobol.
Nina Berglez, mag. inž. živ.
VIRI
European federation of bottled waters. 2013. Guidelines for adequate water intake; A public health rationale.
European Food Safety Authority. 2011. Scientific opinion on dietary reference values for water. EFSA Journal, 8: 1459-1506
WHO (World Health Organization). 2004. Water requirements, impinging factors and recommended intakes.
NIJZ. 2016. Za dobro fizično in psihično delovanje telesa je potreben zadosten vnos tekočin. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: https://www.nijz.si/sl/dehidracija
N. Rotovnik Kozjek. 2020. Mali vodnik po športni prehrani, 2. del. Ljubljana, Delo: https://www.delo.si/polet/mali-vodnik-po-sportni-prehrani-2-del/