Vprašanje, ali ogljikovi hidrati redijo, je že vrsto let predmet razprav med prehranskimi strokovnjaki in javnostjo. Pojavijo se različna mnenja, trditve in miti, ki pogosto zmedejo ljudi pri odločanju, kateri del prehrane je najboljši za njihovo zdravje.

Kaj so ogljikovi hidrati?

Ogljikovi hidrati so ena vrsta od treh osnovnih makrohranil, ki jih najdemo v hrani, poleg beljakovin in maščob. So glavni vir energije za telo, saj se med prebavo razgradijo v glukozo, ki jo telo nato uporablja za gorivo. Obstajajo tri glavne vrste ogljikovih hidratov: sladkorji, škrob in vlaknine.

Sladkorji: To so preprosti ogljikovi hidrati, ki se hitro razgradijo in absorbirajo v kri. Najdemo jih v sladkih prigrizkih, sladicah, sadju itd.

Škrob: To so kompleksni ogljikovi hidrati, ki se počasi razgradijo v telesu. Najdemo jih v žitaricah, krompirju, testeninah, rižu itd.

Vlaknine: To so tudi kompleksni ogljikovi hidrati, vendar jih telo ne more prebaviti. Vlaknine so pomembne za zdravje prebavnega sistema in jih najdemo v zelenjavi, sadju, stročnicah, oreščkih itd.

Ali ogljikovi hidrati redijo?

Odgovor na to vprašanje je preprost – NE. Na telesno težo vplivajo različni dejavniki, vključno s količino zaužitih kalorij, ravnotežjem med hranili v prehrani ter posameznikovim življenjskim slogom in telesno aktivnostjo

Vse hranilne snovi, vključno z ogljikovimi hidrati, vsebujejo kalorije. Če zaužijemo več kalorij, kot jih porabimo, lahko pride do presežka energije, kar lahko vodi v povečanje telesne teže

Torej, razlog za pridobivanje telesne teže je v kalorijskem presežku oz. če pojemo več, kot porabimo.

Ogljikovi hidrati so pomemben del uravnotežene prehrane in jih ne bi smeli izločiti brez strokovnega razloga. Priporočljivo je izbrati kakovostne in kompleksne vire ogljikovih hidratov, kot so polnovredne žitarice, zelenjava, sadje in stročnice

Res je pomembno upoštevati skupni vnos kalorij in se redno ukvarjati s telesno aktivnostjo za ohranjanje zdrave telesne teže. Ogljikovi hidrati sami po sebi ne redijo, vpliv na telesno težo pa je odvisen od različnih dejavnikov. 

Nina Berglez, mag. inž. živ.


VIRI

D-A-CH. 2004. Referenčne vrednosti za vnos hranil. 1. ed. 214 str.

D-A-CH. 2015. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. (https://www.dge.de/wissenschaft/referenzwerte/)

OPKP. 2021. Makrohranila. Ljubljana, Odprta platforma za klinično prehrano: 1 str. (http://www.opkp.si)

Poličnik R. 2018. Zdrava prehrana: Priročnik za izvajalce v zdravstvenih domovih. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 12

Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. 2020. Dop. izd. Ljubljana, Nacionalni inštitut za javno zdravje: 10 str. (https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/referencne_vrednosti_2020_3_2.pdf)

Dodaj odgovor